psihologija

• psihologija je znanost, ki preučuje duševne procese, vedenje in osebnost posameznika

duševni procesi

• notranji procesi, ki potekajo v časovnem sosledju in vodijo k določenem cilju

• spoznavni/kognitivni: svet prepoznamo, razumemo- percepcija, učenje, razmišljanje

• čustveni/emocionalni: svet vrednotimo in ocenjujemo

• motivacijski: povzročamo in vzdržujemo aktivnost; voljni procesi

vedenje

• aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo ali merimo

osebnost

• razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika

• sestavni deli osebne lastnosti- energičnost, egoizem…

znanstveno in neznanstveno preučevanje duševnosti

• znanost- z znanstveno metodo pridobljena in sistematično urejena spoznanja, ki pojasnjujejo določene vrste pojavov

• znanstveno spoznanje poteka skozi 5 faz:

  • opazovanje pojavov v vsakdanu

  • razvijanje teorije

  • postavljanje hipotez

  • načrtovanje in preverjanje hipotez

  • vrednotenje teorije

• laično spoznanje je bolj površno, subjektinvo, nesistematično in nekritično

• kritično mišljenje je zmožnost, da sprejmemo le prepričanja, ki so razumno utemeljena (sestavine- radovednost, dvom)

začetki

• Antična Grčija

• 1879- Wilhelm Wundt ustanovi prvi psihološki laboratorij

• prepričan, da lahko psihološke pojave preučujemo kot pri ostalih naravoslovnih znanostih (opazovanje, eksperiment…)

psihologija in druge znanosti ter panoge

psihologija in druge znanosti

• psi je izkustvena ali empirična znanost (uporablja z. metodo)

• formalne znanosti (matematika)

• psi je povezana z družboslovjem in naravoslovjem, saj je predmet preučevanja človek

• filozofija:

  • postavljanje vprašanj o spoznavanju,etiki, morali, govoru, jeziku, išče odogovore glede svobode in determiniranosti človeka

  • empirično preverjanje spoznanj pri psi, zanimajo jo značilnosti in razvoj teh procesov, filo pa postavlja vprašanja o tem, kaj je etično

• biologija:

  • proučevanje človeka

  • bio zanima struktura in delovanje organizma ter sorodnosti in razlike z drugimi živimi bitji

• sociologija:

  • človek kot družbeno bitje

  • soc znima delovanje večjih skupin, psi pa posameznik

panoge psihologije

• psihološke panoge delimo na praktične in teoretične

• panoge:

• obča:

  • ugotavlja splošne zakonitosi duševnega delovanja pri normalnih odraslih osebah

• razvojna:

  • proučuje spremembe duševnih procesov, vedenja in osebnosti, ki so povezane z razvojem

• socialna:

  • raziskuje duševne pojave in vedenje posameznika v družbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posamezinka

• kognitivna:

  • proučuje spoznavne procese

• psi osebnosti:

  • raziskuje značilnosti celostnega duševnega delovanja in obnašanja posameznika

• psihoterapija:

  • proučuje nenormalne in bolezenske duševne motnje

• klinična:

  • uporablja psi spoznanja pri svetovanju  in psihološki pomoči, pri soočanju z duševnimi težavami, stiskami in motnjami

• pedagoška:

  • uporablja na področju VIZ, ukvarja se z zmanjšanjem učnih težav, razredne klime in odnosov (sociogram)

• športna:

  • uporablja spoznanja psi na področju športa, npr za motivacijo

• psi dela:

  • uporablja psi ugotovitve na področju dela, izbor delavcev, delovna motivacija itd

pomembnost psihologije

• pomembna za posameznika in družbo

• reševanje različnih težav, dilem

• lahko sporna (oglaševanje, vojskovanje; propaganda, pranje možganov)

• etična načela

metode in tehnike

• eksperiment:

  • namerno spremminjamo pogoje, kako pogoji vplivajo na pojav

  • vzročne zveze in odnose

  • neodvisna, odvisna in moteča spremenljivka

  • kontrolna (brez pogoja) & eksperimentalna (deluje pogoj) skupina

  • naravna/laboratorijska situacija

• opazovanje:

  • cilj in predmet

  • načrt opazovanja

  • introspekcija (neposredno spoznavanje duševnosti, ni mogoče z ekstraspekcijo, subjektivnost, orenehanje pod vplivom opazovanja)

  • ekstraspekcija (opazovanje zunanjih pojavov, objektivnejša, prisotnost opazovalcev- spremenjeno vedenje)

• vprašalnik:

  • vprašanja v pisni obliki

  • odprti tip (poglobljeni podatki, zahtevna analiza, zamudno)

  • zaprti tip (primerjanje in analiza je enostavna, hitrejše in lažje odg, velike skupine, manj premišljeno, izkrivljeni rezultati)

• ocenjealna lestvica

  • ugotavljanje stopnje izraženosti pojavov

  • grafična, številska, opisna

  • anketa- zbiranje podatkov, ki kažejo mnenja ali druge podatke večjega št ljudi

• psihološki testi

  • instumenti za merjenje osebnih lastnosti

  • testi sposobnosti, osebnosti

Čustva

• z njimi vrednostimo svet

• procesi, ki izražajo vrednostni odnos do zunanjosti

• čustvo ima objekt- vrednostni odnos

• zapleteni procesi (fiziološke, kognitivne, izrazne komponente)

komponente čustev

• subjektivno doživljanje- čustva izkustveno razlikuhejo od drugih duševnih procesov

• kognitivna ocena- prpis pomena in pomembnosti situaciji

• fiziološko vzburjenje- telesne spremembe, povezane z delovanjem avtonmnega živčnega sistema

• čustveni izrazi- spremembe vedenja

pomen čustev

• aktivacijska funkcija- beg, boj, mirovanje

• motivacijska funkcija- usmerjevalna

• komunikacijska funkcija- izražanje mnenja

razlikovanje čustev

• vrednostni vidik +/-

• intenzivnost- močna/šibka

• aktivnostni vidik- vzburjajoč/pomirjujoč

temeljnost

• temeljna/osnovna čustva : strah, veselje, žalost, jeza, presenečenje, gnus; prirojena, prilagoditvena funkcija, univerzalna

• kompleksna: sestavljena iz temeljnih, pojavijo kasneje

afekt & razpoloženje

• afekt- kratkotrajno, a zelo intenzivno čustvo (bes, …)

• razpoloženje- dolgotrajna in šibka čustva

izražanje in prepoznavanje čustev

• pomemben del neverbalne komunikacije

• način govora in glas

• govorica telesa:

  • obrazni izrazi- prirojeni in univerzalni

  • drža telesa- kazalec počutja, geste rok in prstov

EQ in čustvena zrelost

• emocionalna inteligenca, zmožnost osebe da:

  • se zaveda svojih in tujih čustev

  • je sposobna regulirati emocije

  • jih uporablja v vsakdanu

čustvena zrelost

• ustreznost čustev okoliščinam (kakovost, intenzivnost in način izražanja čustev ustreza okolju)

• uravnavanje doživljanja in izražanja čustev (prepoznamo, razumemo, predelamo, izražamo)

• raznovrstnost in kompleksnost

  • moralna in socialna čustva

  • čustvena nezrelost- neučinkovite strategije, samopodoba…

  • empatija- psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoj

  • simpatija- pozitiven čustveni odnos do kake osebe, naklonjenost, privrženost (preslikaš čustvo)

  • apatija- značilna za depresijo, brezčutje

  • antipatija- nenaklonjenost, odpor do neke osebe

razvoj čustvene zrelosti

• prvo leto- izražanje potreb, zahtev

• pomanjkanje čustvenih stikov, topline- čustvena deprivacija

• dejavniki za čustveni razvoj:

  • čustvena zrelost staršev, način odzivanja na čustva otroka

  • odnos med staršema

  • vzgojni stil

značilnosti temeljnih čustev

veselje

• vrednostni vidik: +

• aktivnostni vidik: vzburjajoče

• intenzivnostni vidik: oboje

• sestavljenost: temeljno

• afekt: evforija

• razpoloženje: zadovoljstvo

• situacija: nekdo te prijetno preseneti

• doživljamo, ko se nam izpolni želja ali se približamo določenem cilju

• prilagoditvena funkcija- nas motivira oz. usmerja k pozitivnim situacijam

žalost

• vrednostni vidik: -

• aktivnostni vidik: vzburjajoče

• intenzivnostni vidik: oboje

• sestavljenost: temeljno

• afekt: obup

• razpoloženje: melanholija

• situacija: ko nekdo umre

• ko izgubi nekaj pomembnega

• usmerjena v preteklost

• žalovanje:

  1. alarm, šok, zanikanje

  2. protest

  3. pogajanje

  4. depresija

  5. sprejetje

• duševne motnje:

  • depresija

  • bipolarna motnja

strah

• vrednostni vidik: -

• aktivnostni vidik: vzburjajoče

• intenzivnostni vidik: močno

• sestavljenost: temeljno

• afekt: groza

• razpoloženje: tesnobnost

• ko je ogroženo nekaj za nas pomembnega

• strah zase ali za druge

• se spreminja:

  • 2-4 leta- ločitev od staršev, tema

  • šolski otroci- realistični strahovi (bolezen, slaba ocena)

  • mladostniki- socialni strahovi (strah pred zavrnitvijo) in storilnostni (neuspeh, slaba ocena)

• ustreznost (preveč intenzivno, neutemeljeno)

• duševne motnje:

  • fobije

  • anksioznost

  • napadi panike

jeza

• vrednostni vidik: -

• aktivnostni vidik: vzburjajoče

• intenzivnostni vidik: močno

• sestavljenost: temeljno

• afekt: bes

• razpoloženje: nezadovoljstvo

• hoče spremeniti okoliščine v skladu s svojimi cilji, željami in vrednotami

• problem- prepogosto, predolgo, intenzivno

• neprimerne okoliščine- agresija

psihosomatska obolenja

• telesne spremembe pri čustvovanju

• kronično povišan tlak, rana na želodcu…